petek, 1. oktober 2010

Festival Mariboring je za nami, nikakor pa se ni končal Mariboring.
Kaj vse se je dogajalo je nemogoče opisati, lahko pa z gotovostjo trdimo, da je bil namen več kot dosežen.
V bodoče se odpovedujemo terminu Festival, prav tako terminu Antifestival, to kar je za nami in pred nami, je Praznik Improvizirane Glasbe.


Mariboring se nadaljuje z mesečnim kocertnim ciklom, ki se bo deloma tudi odmikal v strukturirane forme, a vsekakor ostajal znotraj nekonvencionalnega izraza in kar je najpomembneje, v oktobru začenjamo s tedenskimi delavnicami svobodne improvizacije, ki bodo potekale vsak torek ob 20ih v dvorani Gustaf.

Delavnice so odprte za vse zainteresirane ustvarjalce s področja glasbe, v prihodnosti pa bomo poskrbeli tudi za predavanja, debate in gostujoče mentorje. 



Delavnice svobodne improvizacije:

Vsak torek ob 20:00 v dvorani Gustaf.
Več informacij na: mitja@pekarna.org (031 588 393)


KONCERTNI CIKEL



22.december 2010

HORDA GRDIH 

Dvorana Gustaf - Pekarna ob 21:00

Koncert zasedbe Horda Grdih in solo nastopi improvizirane glasbe.


Solo:


Andrej Fon: Zuni zebe, improvizacija na doma narejene citre
Samo Kutin: Samo/Solo/Only, improvizacija z glasom, instrumenti in zvočili
Mateja Gorjup: Medeja, pevka slovanskih ljudskih pesmi

Andrej Fon je pred dvajsetimi leti začel s klarinetom ter nadaljeval s kitaro, petjem, saksofoni in drugimi zvočili. Je član improvizatorskega kolektiva Kraški solisti,ki je lani za založbo Radia Študent izdala prvenec Ustanove sreče. Izdeluje najrazličnejše glasbene inštrumente, ter je dejaven tudi na likovnem in literarnem področju.


Samo Kutin - eden izmed prepoznavnejših glasbenikov na področju improvizacije in nekonvecionalnega pristopa k ustvarjanju glasbe.Član zasedb Salamandra Salamandra in Čarangi. Zasedbo Horda grdih je priklicalo prav njegovo vrtenje madžarskega srednjeveškega glasbila Hurdy gurdy na ulicah in mostovih Ljubljane.


Mateja Gorjup - raziskovalka glasu, giba, izraza, naravnega.
Že več let se ukvarja z zbiranjem in poustvarjanjem ljudskega glasbenega izročila različnih narodov, s posebnim fokusom na stare pesmi slovenskega etničnega ozemlja in Balkana.Od sodelovanja v različnih zasedbah in glasbenih projektih, ostaja zvesta solo vodovjem.Poleg samostojnih nastopov, je zadnje čase dejavna v zasedbi Horda grdih.Kot etnologinja in kulturna antropologinja se ukvarja z raziskovanjem zvočnih krajin, še posebej z vprašanji relacij med človekom in zvokom.

 
Hordo grdih je priklicalo vrtenje madžarskega srednjeveškega glasbila Hurdy gurdy na ulicah in mostovih Ljubljane. Kasneje je improviziranje zvokov, melodij in glasov v duetih preraslo v glasbeno združitev cele Horde, v kateri se mešajo zvoki in melodije srednjeveških glasbil in manj znanih starih ljudskih pesmi. Te Horda nabira na ozemlju od Slovenije do Afganistana. Odmik v komponirane forme uveljavljenih ustvarjalcev mlajše generacije s področja svobodne improvizacije.

Mateja Gorjup - glas
Brigita Marko - glas 
Andrej Fon - gajda, glas
Tadej Čauševič - bendir
Samo Kutin - hurdy gurdy, glas, zvočila






8. december 2010 - KONCERT

TRIO GENERATIONS





Trio Generations predstavlja trk generacij na visokem nivoju glasbene kreativnosti. Preplet in fuzija različnih glasbenih konceptov in pristopov k ustvarjanju. Nastop je sestavljen delno iz kompozicij, večji del pa predstavlja improvizacija treh glasbenikov, treh generacij.

Paul Rogers - znanec britanske free jazz struje. Sposobnosti umeščanja mehkobe in swinga skozi abstraktno in umazano ubiranje strun na kontrabasu ga uvršča med iskane sešn glasbenike znotraj impro scene.

Uwe Oberg - Free pianist mlajše generacije, že postaja prepoznaven kot gospodar timinga in subtilnosti kot tudi mojster različnih tehnik hitrega sprehajanja po črno belih tipkah.

Emil Gross - 20 letni sveži bobnarski veter prihaja iz Avstrije, kjer sodeluje z različnimi glasbeniki vseh generacij, trenutno največ z bivšim članom ene izmed zasedb Dona Cherrya, pevcem Abdeljalil Kodssi-jem. Smeri v katerih domuje, se znajdejo na križiščih fusiona, avantgarde in elektro ritmike.







15. december 2010 

Tokrat se nam predstavljata dva audio vizualna umetnika, ki ju združuje koncept eksperimentalnega izražanja skozi glasbeneno umetnost.



Wouter Jaspers  

eksperimentalni komponist, audio umetnik in glasbenik iz Nizozemskega Tilburga, ki trenutno živi v Berlinu. Ustvarja temačno repetativno glasbo, ki združuje psihadelično zvočno umetnost, elektro magnetne valove in terenske audio posnetke. Poleg elektro magnetnih valovanj se poslužuje še modificiranih električnih kitar in  analognih sintetizatorjev. Z vizijo da glasba pripotuje do vsakogar, ki jo želi slišati, nastopa od uveljavljenih art festivalov do ruskih kleti in evropskih garaž, včasih umirjeno in ušesom prijetno, drugič ušesa parajočo zgodbo pripoveduje predano.



John Fanning

deluje in ustvarja med Nizozemskim Haagom in ZDA. Njegove predstave vključujejo performense, instalacije, zvok, video, skulpture in konceptualne ideje. Pripadnik DIY etike ureja tudi samo založniške revije, vodi radijske oddaje, nastopa kot DJ in kot eksperimentalni modni dizajner. Predstavljal bo raziskovanje znotraj redefiniranja ideje, kako nastop predstaviti občinstvu v obliki koncerta ali žive umetnosti. Na Mariboringu bo raziskoval na temo dolgočasja in lenobe s pomočjo uporabe zvoka, videa in lutk.










 





Koncertni cikel Mariboring:


17. november 2010

Dvorana GUSTAF - Pekarna - Maribor

KONCERT IMPROVIZIRANE GLASBE

Zasedba:

Peter  Šüklar - Tolkala 
Boris Janje - Kontrabas
Andrej Fon - Pihala
Cene Resnik - Tenor Saksofon


Vsi štirje glasbeniki sodelujejo v improvizacijski skupini, kjer sodelovanje predstavnikov različnih ustvarjalnih ozadij in področij (od klasičnih, do subkulturnih, glasbenih in literarnih) omogoča združevanje in preseganje glasbenih žanrov (jazz, sodobna komponirana glasba, improvizacija, elektroakustična glasba) in mešanje literarnih zvrsti. Z interakcijo razlik in drugačnosti, želijo doseči izmenjavo izkušenj, spodbuditi raziskovanje, komunikacijo in odprtost v snovanju. S kontinuiranim delom in žanrsko raznovrstnostjo želijo na enem mestu združiti različne poslušalce.




27. oktober 2010


VANILLA RIOT ob 21:00 - GUSTAF, Pekarna, Maribor 

Brisanje mej med vidnim in slišnim, šok improvizacija v omejenih registrih in časovnih okvirih, ter ustvarjanje iluzornih prostorskih (vidno/slišnih) krajin.



Vanilla Riot Myspace

Mednarodna zasedba goriškega saksofonista Boštjana Simona skozi audiovizualno združitev in disciplino posega v prostor improvizacije.
Sledijo smernicam sodobne improvizirane godbe z nekonvencionalno rabo instrumentov in spogledovanjem z živo elektroniko (live sampling).

VANILLA RIOT so:
Boštjan Simon (SLOVENIJA), saksofon
Stephan Meidell (NORVEŠKA), kitara
Onno Govaert (NIZOZEMSKA), bobni

Boštjan Simon se je med šolanjem v Glasbeni šoli Nova Gorica udeležil tekmovanj na državnem in regijskem nivoju (tretja nagrada v Ljubljani 1993; tretje mesto v komorni skupini, Ljubljana 1994; druga nagrada v Idriji 1997). Med letoma 1997 in 1999 je bil redni član Pihalnega orkestra Koper, s katerim se je udeležil tekmovanj na Švedskem, Nizozemskem in v Švici. Čeprav glasbenega izobraževanja ni neposredno nadaljeval na srednji glasbeni šoli, se je pod mentorstvom profesorja Silva Broscheta leta 1998 udeležil mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov v italijanskem Povolettu in se uvrstil na tretje mesto. Vzporedno s študijem filozofije na Filozofski fakulteti je vpisal tudi študij jazz saksofona na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana. Leta 2002 je prevzel vodstvo jazz orkestra Big band Nova, s katerim je leta 2004 na mednarodnem tekmovanju v Švici (glasbeni festival Saas Fee) dosegel zlato odličje. V treh letih je imel Big Band Nova pod njegovim vodstvom vsaj dvanajst nastopov letno, gostoval je v tujini (Italija, Hrvaška) in gostil priznane slovenske pevke in jazz soliste. Bil je štiri leta redni član Big banda Srednje glasbene in baletne šole, član ljubljanskega Big banda Zmaji, gostoval pa je tudi pri Orkestru Slovenske vojske. Leta 2005 je sodeloval pri snemanju plošče skupine Sax of a Kind, ki jo sestavljajo profesionalni saksofonisti, in z njo nastopil na mariborskem festivalu Jazzlent. Istega leta je uspešno opravil maturo, smer jazz saksofon, pri profesorju Primožu Fleischmanu in bil sprejet na konservatorij v Amsterdamu, kjer je štiri leta študiral jazz saksofon pri profesorju Jasperju Blomu in Ferdinandu Povlu. V Amsterdamu je član številnih glasbenih zasedb (Guillermo Celano group, Jan Molenaar Big Band, Daan Herweg Quintet, Vanilla Riot). Decembra 2007 je s skupino Vanilla Riot posnel prvo zgoščenko in jo kasneje popeljal na turnejo po Sloveniji in Norveški. Leta 2009 je diplomiral iz filozofije pri profesorju Levu Kreftu na temo John Cage v okviru diskurza o koncu umetnosti, junija pa na amsterdamskem konservatoriju iz jazz saksofona.

sreda, 1. september 2010

MARIBORING - FESTIVAL IMPROVIZIRANE GLASBE

Dvorana Gustaf - Pekarna

22. in 23. september

- druženje
- sešni
- delavnice
- koncerti

Festival je namenjen predstavitvi domačih glasbenikov s področja eksperimentalne glasbe, 
s poudarkom na mlajši generaciji, ki bo postavljena ob bok dvema mednarodno 
uveljavljenima ustvarjalcema.

S festivalom želimo poudariti vpliv starejše generacije na razvoj novega vala
eksperimentalnih glasbenikov ter preplet posameznikov med različnimi formiranimi 
zasedbami in spodbuditi nastanek novih free form kolektivov. 
 
Tako se bo v dveh dneh festivala med druženjem, teorijo, sodelovanjem, strokovnim
mentorstvom in različnimi oblikami glasbenega izraza, poskušalo doseči nove premike in
povezave znotraj domače improvizirane ustvarjalnosti.
 
Dogajanje je razdeljeno na dva dela:
 
Prvi del: Druženje in delavnice so namenjene vsem ustvarjalcem s področja 
glasbenih umetnosti, ki jih zanima svobodna improvizacija, poslušanje, iskanje, 
ter preizkušanje najrazličnejsih načinov glasbenega izražanja.
 
Prijave zainteresiranih glasbenikov se zbirajo do 20. septembra na naslov:
 
mitja@pekarna.org
 
 
Drugi del: Koncerti
Koncertni del je razdeljen v tri sklope, v katerih se bodo predstavili nastopi zasedb, duetov 
in solo nastopov mlajše generacije ter dveh uveljavljenih posameznikov: 
Tomaža Groma in Zlatka Kaučiča. 
 
Po koncertih sledijo jam sešni udeležencev delavnic.
 
 
Delavnice:
Sreda 22. september:
Ob 16.00 - Sprejem udeležencev delavnic v Dvorani Gustaf 
Ob 18:00 - Predstavitev delavnice Raziskava in Refleksija
Predstavlja Tomaž Grom in je namenjena izključno glasbenikom
Ob 00:00 - Free jam  
 
Četrtek 23. september:
Ob 10:00 - Zajtrk 
Ob 11:00 - Posvet udeležencev delavnic
Od 12:00 - 14:00 - Impro Delavnica I. del
Ob 14:00 - Kosilo
Od 15:00 - 18:00 - Impro Delavnica II. del
Ob 00:00 - Free Jam
 
 
 
Koncertni Program:
 
Sreda 22. september:
 
Ob 20:00 - Tomaž Grom & Zlatko Kaučič 
Ob 21:00 - Irena Tomažin & Marko Karlovčec
Ob 22:00 - N’toko - Solo 

 

Četrtek 23. september:
 
Ob 19:00 - Danijel Marinič & Jaka Berger  
Ob 20:00 - Zlatko Kaučič - Solo
Ob 21:00 - BUČE 4 ( Vitja Balžalorsky, Vid Drašler, Jošt Drašler, Andrej Fon ) 
Ob 22:00 - Free Willys ( Matjaž Ferk, Grgur Savić, Bojan Krhlanko ) 
 
* Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa
 
Izhodišče festivala je predstavitev prepletenosti ustvarjalcev na področju nekonvencionalne glasbe. Prav prepletenost posameznih glasbenikov znotraj zasedb, kolektivov, projektov in orkestrov je bilo tisto, kar je rodilo idejo o festivalu, kjer bi se na enem mestu v določenem trenutku srečali glasbeniki, ki se med seboj poznajo, skupaj ustvarjajo, da bi ustvarili nekaj, kar je trenutno in zato večno. Ideja o novih povezavah, novonastalih projektih in ustvarjanju pogojev za nadaljno kreativno ustvarjanje svobodnega glasbenega izraza je rojena. Kako bo zaživela, preživela, se manifestirala je odvisno od otrok ideje.Tako se koncept Mariboringa s festivalom ne konča, ampak se bo v obliki koncertnega cikla nadaljeval skozi celotno sezono. Naj živi svobodna, iskrena in načelna ustvarjalnost. SF!

Nastopajoči:

Kontrabasist Tomaž Grom se umešča v glasbeni milje, ki izraznost črpa iz akustičnih in digitalno procesiranih zvokov. V zasedbah TILT, CPG IMPRO, GROM - MURAYAMA  in kot SOLIST  se posveča predvsem raziskovanju razširjenih tehnik igranja kontrabasa v kombinaciji z elektroniko in krmari med svobodno improviziranimi in vnaprej določenimi strukturami. Ustvaril je avtorsko glasbo za več gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Je tudi umetniški direktor Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, ter z izobraževanjem in založništvom.



Zlatko Kaučič sodi med najpomembnejše avtorje evropske sodobne improvizirane glasbe. Bobnar, tolkalec, improvizator, skladatelj in vizualni umetnik nastopa in poučuje v ZDA in v Evropi, izdal je mnogo albumov in neprestano sodeluje v multikulturnih projektih, ki vključujejo avantgardno glasbo, vizualne umetnosti, poezijo in ples. V zadnjem obdobju je v okviru šole za tolkala, nastal orkester KOMBO, ki v vlogi izvajalcev vključuje 9 mladih slovenskih glasbenikov, ki pod umetniškim vodstvom ustvarjajo avtorsko glasbo iz področja jazza in etna ter z dobršno mero improvizacije.



Marko Karlovčec je glasbenik (saksofon, no-input effect units, mixer, kitara), čigar delovanje zaznamuje raziskovanje zapuščine free-jazza, noisa, hardcora, zgodovinskih avantgard in sodobne improvizacije.Zainteresirana javnost, ga je spoznala v projektu Radical Improvisation Duet z Jako Bergerjem. Trenutno deluje v duetu s priznano pevko, plesalko in igralko Ireno Tomažin in z izrednim vokalistom/freestylerjem/elektronikom N’tokom.

Irena Tomažin je vsestranska umetnica, plesalka sodobnega plesa, igralka, performerka in glasbenica. Njen glas je telesen, vzpenja se, plete in pada skozi telesna občutja, premike, čustva, razpoloženja, slišati ga je v gibanju njenega telesa in v scenskem prostoru. Eksperimentalna širina njenega glasu je materialna, saj je povsem odvisna od njene navzočnosti na odru, izvajalske moči in intenzivnosti uprizarjanja.

Jaka Berger je rojen v Novem mestu in deluje na različnih glasbenih in prostorskih področjih, svoje samostojno delo pa predstavlja pod imenom Brgs time. Med drugim je član novomeške skupine Od Franclna možgani, laške zasedbe Strojmachine, dueta Jakaundkikiundkikiundjaka, in v zadnjem času koncertno aktivnega Mariborsko-Slovenjgraškega kolektiva Sportbilly Krši Embargo, ki jih lahko spremljate na letošnji izdaji Klubskega Maratona Radia Študent. Bobnar, ki je sodeloval z mnogimi glasbeniki svetovnega formata, se v svojem ustvarjanju uspešno odmika od konvecionalnega pristopa glasbi in vedno znova preseneča z domiselnostjo in inovativnostjo pri nastajanju zvočnih podob, pri katerih sodeluje kot avtor.

Miha Blažič - N' Toko sodi med izzivalnejše domače glasbene avtorje. Odlikujejo ga odprtost, antizvezdništvo, kulturni aktivizem in sodelovanja v najrazličnejših glasbenih praksah od drum'n'bassa do improvizacije. Tokrat bo predstavil zvočne manipulacije, ki so nastale v šest mesečnem ustvarjanju na Japonskem.Po vrnitvi iz pol letnega ustvarjanja in nastopanja v Tokiu, je  napovedal izid kar treh albumov na Japonskem. Ob solističnem bosta izšli še plošča s tolkalcem Seijirom Murayamo in japonskega projekta Trinitron ob teh naj bi še letos izšel domači solo album, na katerem naj bi N'Toko združil delovanje doma, na Japonskem in v Evropi.

Danijel Marinič je svet harmonike spoznaval v niži glasbeni šoli na Ptuju (uč.Mihaela Babič) in z workshopi pri Simone Zanchiniju,  trenutno aktivni član zasedb Sportbilly Krši Embargo, Saltana in Samsonn.


Buče 4 je projekt štirih glasbenih ustvarjalcev. 3/4 projekta sestavlja naveza Balžalorsky-Drašler-Drašler, tokrat pa se jim je pridružil še Andrej Fon. Rezultat, ki je nastal v ustvarjalnem koncu tedna, v hiši na Kozjanskem, je bil prvič predstavljen lokalnemu občinstvu v Klubu Metulj v Bistrici ob Sotli na začetku meseca, rezultat je nov zagon za nadaljna raziskovanja na področju improvizacije.


Vid Drašler je zaključil štiri letno glasbeno izobraževanje pri svetovno priznanem slovenskem bobnarju, Zlatku Kaučiču. Deluje v več zasedbah različnih glasbenih zvrsti. Zanima ga širok glasbeni spekter, saj zajema zvrsti od rocka, prek jazza do svobodne improvizacije. Poleg mnogih projektov član orkestra Kombo in zasedbe Zmajev Rep, ki je pri založbi Radia Študent letos izdala novo ploščo Sestop, ki jo mariborsko občinstvo že dobro pozna.

Jošt Drašler prihaja iz Bistrice ob Sotli, kjer še vedno deluje v matičnih skupinah Zmajev Rep in Malik, ki je tik pred izidom nove plošče. Basist, ki je svoje znanje nadgrajeval na deželnem konzervatoriju v Celovcu. Studijski in koncertni glasbenik mnogih uveljavljenih zasedb, orkestra Kombo, v zadnjem obdobju pa skupaj z bratom Vidom, član različnih projektov, ki se lotevajo svobodnega impro pristopanja k ustvarjanju glasbe.

Vitja Balžalorsky se je rodil v glasbeno družino leta 1986. Z vstopom v osnovno šolo je začel igrati violino, vendar je po šestih letih presedlal na kitaro in začel pisati glasbo. Trenutno dela na različnih jazz, free jazz, experimental, fusion projektih in hkrati tudi komponira klasično glasbo. Pri igranju inštrumenta je fokusiran na svobodno improviziranje ter na raziskovanje, razvijanje lastnega zvoka in karakterja.

Andrej Fon je pred dvajsetimi leti začel s klarinetom ter nadaljeval s kitaro, petjem, saksofoni in drugimi zvočili. Je član improvizatorskega kolektiva Kraški solisti, ki je lani za založbo Radia Študent izdala prvenec Ustanove sreče. Izdeluje najrazličnejše glasbene inštrumente, ter je dejaven tudi na likovnem in literarnem področju.


Zasedba Free Willys igra »novodobno glasbo« vendar ne pozablja na tradicijo.Znotraj njihove glasbe je moč slišati veliko svežih pristopov v improvizaciji in aranžmajih.Kot nenavadna kombinacija inštrumentov: saksofon, električna kitara in bobni, se vedno znajdejo pred težkimi izzivi. Vlogo basista nadomeščajo poliritmični vložki bobnarja, ponavljajoče se melodije kitarista, surova energija saksofonista in velika mera improvizacije.

MARIBORING je odgovor undergrounda na problematiko, ki se ob pripravi projekta evropska prestolnica kulture ves čas pojavlja: netransparentnost, nevključevanje, stalno pozabljanje in manko zgodovinskega spomina; vse omenjeno je v primeru Maribora simptomatično za praktično vse javne projekte. Mariboring je zato odgovor scene in tematizira privilegiranost določene kulturne produkcije ter ponuja kreativni premislek o samoumevnostih na eni strani in kulturnih politikah na drugi; slednje so za projekt evropske prestolnice kulture bistvene.

MARIBORING je obenem odgovor na neverjetno visoko (do)financiranje Festivala Maribor pred dvema letoma, ki v nobenem kriteriju (ne izvedbenem, ne umetniškem, ne glede obiskanosti ali gospodarske vrednosti) ni primerljiv z ostalim financiranjem kulture in umetnosti v Mariboru. Če Festival Maribor poudarja svojo zavezanost h klasični glasbi, Festival Mariboring tematizira 'klasičnost' in 'klasiko' v glasbi, njen družbeni moment in ideološko podstat, ki se navezuje na prevladujočo neoliberalno perspektivo skozi prežitke poznega fevdalizma.

MARIBORING je serija mesečnih koncertnih dogodkov, ki se bodo stekli v jesenski Festival Mariboring. Odloča se za kreativne in nadžanrske godbe, ki kombinirajo tradicijo in sodobnost ter se sprehajajo med svobodno improvizirano glasbo in elektroniko. Poseben poudarek je na predstavljanju domače napredne godbe, pri čemer gre za kombiniranje koncertov in jamsešnov ter adhoc sodelovanj.

MARIBORING ima za cilj vzpostaviti referenčen festival, ki bo tematiziral sodobno avant godbo (predavanja, predstavitve, diskusije, delavnice, sešni, koncerti…) in Maribor postavil ob bok  referenčnemu modelu 'free' festivala, ki omogoča preplet zvočnega in družbenega. Obenem želi v javnosti (predvsem s pomočjo Mariborskega radia Študent) popularizirati tovrstno glasbo, jo narediti vidno, vsakdanjo, prisotno; širiti kulturne kompetence, ki so pomembne za sprejemanje in uživanje v tovrstnem glasbenem izrazu. Obenem želimo opozoriti na zgodovinsko kontinuiteto naprednih godb (tako lokalno kot globalno) ter predvsem prebiti bariero nekreativnega, generičnega in industrijskega pristopa, ki ga kot samoumevnost in neprevprašljivost  promovirajo komercialne radijske postaje, v nekoliko manjši meri pa tudi javna radiotelevizija.

MARIBORING tako združuje avant godbo z družbeno aktualnostjo in ji daje (vrača?) pomen v mestu in okolici. Obenem pa širi možnosti novih sodelovanj med glasbeniki in zainteresiranimi javnostmi.